Mestni trg 4
1420 Trbovlje
Dragi starši, cenjeni učitelji, profesorji in vzgojiteljice.
Ali se kdaj vprašate, kako se spremenjeni digitalni svet odraža v življenjih naših otrok? Kako lahko svojemu otroku pomagate, če se sooča s spletnim nasiljem? Kako lahko v šolskem okolju prepoznate in preprečite medvrstniško nasilje? V času, ko se vzgojni in izobraževalni izzivi nenehno spreminjajo, vas Občina Trbovlje, v sodelovanju z Varnostnim sosvetom, vabi na predavanje, ki prinaša svež pogled na aktualno problematiko medvrstniškega nasilja – tako na šolskih hodnikih kot digitalnih platformah.
Dr. Leonida Zalokar je vodilna strokovnjakinja na področju mladinske psihologije in socialne pedagogike. S svojimi bogatimi strokovnimi izkušnjami in osebno predanostjo osvetlitvi problematik mladih, bo predstavila ključne strategije spoprijemanja z nasiljem med mladimi.
Kdaj in kje?
Raziskali bomo, kako lahko kot skupnost prispevamo k oblikovanju podpornega okolja, kjer bodo naši otroci in mladostniki rasli brez strahu pred nasiljem. Skupaj lahko zgradimo močno skupnost, ki bo stala za vrednotami spoštovanja, razumevanja in empatije.
Ustavimo nasilje. Skupaj za varnejšo prihodnost naših otrok.
Vljudno vabljeni.
O predavateljici
Dr. Leonida Zalokar je posvetila svoje življenje pomoči mladim, zlasti tistim, ki se soočajo s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. S svojim delom v Strokovnem centru Planina se trudi ustvariti vzdušje domačnosti in ponuja različne oblike pomoči, vključno s svetovanjem in delom s starši. Njeno delo se osredotoča na kompleksne in relevantne podatke, ki lahko pomagajo napovedati nasilno vedenje, in opozarja na neučinkovitost sistema ter potrebo po pravilnem pristopu k obravnavi težavnih mladostnikov. Njeni osebni izkušnji iz otroštva, ko je preživela čas v mladinskem domu, dodajata težo njenemu strokovnemu mnenju in predanosti delu z otroki v stiski.
Zalokarjeva opozarja na nezadostno in neodzivno držo Slovenije pri obvladovanju nasilnega vedenja otrok in mladostnikov, kar je rezultat dolgoletnega nekritičnega uvajanja tujih modelov obravnav, ki so povečali težave s permisivno in prezaščitniško naravnanostjo. Prav tako poudarja problem neurejene sistemske organizacije in potrebo po regionalnem principu obravnave, ki bi omogočil učinkovitejše vključevanje otrok iz bližnjih okolij in s tem boljšo pomoč njim in njihovim družinam.