Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu Tehnološki park »Mesto Akrobatov« na območju Lakonce v občini Trbovlje

Sprejem
Datum sprejetja:
16.10.2024
Organ sprejema:
Občinski svet
Objava
Datum objave:
18.10.2024
Začetek veljavnosti:
26.10.2024
Status:
Veljavno
Drugi podatki
Tip objave:
Odlok
Vsebina:
4. Okolje in prostor > Občinski podrobni prostorski načrti (OPPN)
Na podlagi 129. člena in 130. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21 in 18/23 – ZDU-10, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP in 23/24) ter  na podlagi 10. in 85. člena Statuta Občine Trbovlje (Uradni vestnik Zasavja, št. 19/16, 12/18, 4/20 in 4/24) je Občinski svet Občine Trbovlje na 13. seji dne 16. 10. 2024 sprejel
ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU TEHNOLOŠKI PARK »MESTO AKROBATOV« NA OBMOČJU LAKONCE V OBČINI TRBOVLJE
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
(1)    S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Tehnološki park »Mesto Akrobatov« na območju Lakonce v občini Trbovlje  (v nadaljevanju: OPPN). Območje OPPN je v grafičnem delu Občinskega prostorskega načrta Občine Trbovlje (Uradni vestnik Zasavja, št. 29/15, 23/17, 23/18, 10/19, 22/23) določeno z enoto urejanja prostora TR-108, za katero je v OPN predpisana obveznost sprejetja OPPN.
(2)    Identifikacijska številka OPPN v zbirki prostorskih aktov je 3674.
2. člen
(vsebina OPPN)
(1)    Območje OPPN je namenjeno izgradnji novega tehnološkega parka mešanih dejavnosti, kar vključuje izgradnjo večnamenskih objektov ter ureditev pripadajočih površin za njihovo rabo, krajinske ureditve ter ureditve prometne in gospodarske infrastrukture. Z novo prostorsko ureditvijo se prenovi degradirano območje nekdanjega rudnika. 
3. člen
(sestavni deli OPPN)
(1)    OPPN vsebuje tekstualni del, grafični del in spremljajoče gradivo.
(2)    Tekstualni del OPPN vsebuje:
  • splošne določbe;
  • območje OPPN;
  • opis prostorskih ureditev;
  • rešitve načrtovanih objektov in površin ter pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo;
  • zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;
  • rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin;
  • rešitve in ukrepe za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom;
  • načrt parcelacije;
  • etapnost izvedbe prostorskih ureditev ter druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN;
  • velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev;
  • prehodne in končne določbe.
(3)    Grafični del OPPN obsega:
  • List 0.0:    Izsek iz občinskega prostorskega načrta Občine Trbovlje - izvedbeni del z mejo območja OPPN; merilo 1:2000
  • List 1.0:    Prikaz lege območja OPPN v prostoru; merilo 1:2000
  • List 2.0:    Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem, gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro; merilo 1:1000
  • List 3.1: Prikaz umestitve načrtovane ureditve v prostor - ureditvena situacija; merilo 1:1000
  • List 3.2: Prikaz umestitve načrtovane ureditve v prostor – prerezi 1-1, 2-2, 3-3, in 4-4 merilo 1:1000
  • List 4.0:    Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro; merilo 1:1000
  • List 5.0:    Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji, ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom; merilo 1:1000
  • List 6: Načrt parcelacije s prikazom javnih površin; merilo 1:1000
  • List 7: Prikazi sprememb namenske rabe prostora 1:2000
(4)    Spremljajoče gradivo OPPN obsega:
  • sklep o začetku priprave OPPN;
  • poročilo o sodelovanju javnosti
  • prikaz stanja prostora;
  • strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve;
  • smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora;
  • elaborat ekonomike;
  • dokumentacija in odločba v postopku celovite presoje vplivov na okolje za OPPN;
  • obrazložitev prostorskega akta s prikazom skladnosti in utemeljitev OPPN;
  • povzetek za javnost;
  • izjava odgovornega prostorskega načrtovalca.
II.    OBMOČJE OPPN
4. člen
(obseg območja OPPN)
(1)    Območje OPPN leži na levem bregu Trboveljščice, na zahodnem delu Obrtno industrijske cone Lakonca.
(2)    Območje OPPN je v grafičnem delu OPN določeno z enoto urejanja prostora TR – 108 (v nadaljnjem besedilu: EUP) in meri 12,34 ha. Območje je prikazano v grafičnem delu OPPN.
(3)    Območje OPPN obsega naslednje parcele v katastrski občini 1871 – Trbovlje: 1338/3, 1180/5, 1433/5, 1433/6, 1433/4, 1433/15, 1430/5, 1335/2, 1331/1, 1739/14, 1820/13, 1820/15, 1820/6, 1331/3, 1430/6, 1430/8, 1433/16, 1430/7, 1739/12, 1739/13, 1180/3 vse k. o. 1871 – Trbovlje.
5. člen
(urejevalne enote)
(1)    Območje OPPN je razdeljeno na naslednje urejevalne enote (v nadaljevanju Ue):
  • Ue1: območje zahodnega krila tehnološkega parka;
  • Ue2: območje vzhodnega krila tehnološkega parka;
  • Ue3: območje upravne stavbe tehnološkega parka;
  • Ue4: območje zahodnih internih prometnih površin;
  • Ue5: območje vzhodnih internih prometnih površin;
  • Ue6: območje notranjega atrija;
  • Ue7: območje vzhodnih zelenih površin;
  • Ue8: območje vzhodnega zelenega roba;
  • Ue9: območje južnih zelenih površin;
  • Ue10: območje javne ceste.
  • Ue11: območje severnega dela zahodnega krila tehnološkega parka
  • Ue12: območje severnega dela vzhodnega krila tehnološkega parka
  • Ue13: območje severozahodnih internih prometnih površin
  • Ue14: območje severovzhodnih internih prometnih površin
(2)    Urejevalne enote so prikazane v grafičnem delu OPPN.
III.    OPIS PROSTORSKIH UREDITEV
6. člen
(funkcija in oblikovanje območja OPPN)
(1)    Na območju OPPN se v skladu z veljavno zakonodajo delno spremeni namenska raba iz IG - gospodarske cone v namensko rabo CU - območja centralnih dejavnosti. Na območju namenske rabe prostora IG – gospodarske cone se dopusti prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih in podobnih dejavnosti kakor tudi obrtnih, poslovnih in proizvodni dejavnosti, ki ne bodo imele negativnih vplivov na okolje. Na območju namenske rabe CU se dopusti prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih in podobnih dejavnosti kakor tudi obrtnih in poslovnih dejavnosti, ki ne bodo imele negativnih vplivov na okolje.
(2)    Na ureditvenih enotah Ue1, Ue2, Ue4, Ue5, Ue6, Ue7, Ue8 je predvidena namenska raba prostora IG gospodarske cone. Na ureditvenih enotah Ue3 Ue9, Ue11, Ue12, Ue13, Ue14 in del Ue10 je predvidena namenska raba prostora CU – območje centralnih dejavnosti.
(3)    Sprememba namenske rabe prostora je prikazana v grafičnem delu OPPN List 7: Prikazi sprememb namenske rabe prostora.
(4)    Območje OPPN je namenjeno izgradnji tehnološkega parka, kar vključuje umestitev novih večnamenskih objektov in ureditev pripadajočih površin za njihovo rabo, krajinske ureditve ter ureditve gospodarske infrastrukture.
(5)    Zasnova oblikovanja območja temelji na strokovnih podlagah:
  • Zasnova Mesta Akrobatov podjetja Dewesoft;
  • Krajinske prostorske usmeritve za umeščanje objektov v prostor – OPPN Tehnološki park »Mesto Akrobatov« na območju Lakonce v občini Trbovlje (TR- 108).
7. člen
(dejavnosti)
(1)    Na območju so dopustne naslednje osnovne dejavnosti: proizvodne in obrtne dejavnosti, promet in skladiščenje, poslovne dejavnosti, gostinske dejavnost, okoljske dejavnosti in energetika ter dejavnosti, ki te dejavnosti podpirajo, kakor tudi dejavnosti s področja zdravstva, znanosti in izobraževanja.
(2)    Pogojno so dopustne tudi druge dejavnosti, če se za to pokaže potreba, vendar ne smejo imeti večjega vpliva na okolje in na gospodarsko javno infrastrukturo, kot dejavnosti, ki so v območju že dopustne. Pogojno dopustne dejavnosti so dopustne le, če dopolnjujejo osnovne 
dejavnosti.
8. člen
(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji)
(1)    Območje OPPN se z izgradnjo, prestavitvijo in rekonstrukcijo gospodarske javne infrastrukture, ureditvijo zelenih odprtih površin ter krajinskimi in drugimi ureditvami poveže s  sosednjimi območji in obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo.
(2)    Območje OPPN se priključuje na obstoječe prometno omrežje in sicer na cesto Frančiška rov – Retje (LC 423051) (v nadaljevanju LC 423051). 
(3)    Območje OPPN se priključuje na elektroenergetsko, telekomunikacijsko, vodovodno,, kanalizacijsko omrežje za komunalne odpadne vode ter omrežje javne razsvetljave. Padavinska voda se preko lovilcev olj in zadrževalnikov odvaja v vodotok Trboveljščica. Možna je priključitev na plinovodno omrežje.
9. člen
(posegi izven območja OPPN)
(1)    Posegi izven območja OPPN so dopustni za potrebe gradnje gospodarske in prometne infrastrukture, za potrebe priključevanja območja in za vzpostavitev povezav s sosednjimi območji. Posegi so dopustni s soglasjem upravljavca posamezne infrastrukture.
10. člen
(javne in druge skupne površine)
(1)    Javne površine v območju OPPN so površine v:
  • Ue10: javna cesta;
(2)    Druge skupne površine v območju OPPN so površine v:
  • Ue4, Ue5, Ue13 in Ue14: zelene površine in interne prometne površine na nivoju terena.
  • Ue7, Ue8 in Ue9: zelene površine, tlakovane površine, funkcionalne površine na nivoju terena.
(3)    Razmejitev javnih površin je prikazana v grafičnem delu OPPN, na listu številka 6.
11. člen
(vrste dopustnih gradenj in objektov)
(1)    Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja infrastrukture, potrebne za delovanje območja OPPN ter sosednjih območij.
(2)    Dopustne so tudi naslednje gradnje in ureditve:
  • gradnje novih objektov;
  • nadzidave in dozidave obstoječih objektov;
  • rekonstrukcije objektov;
  • vodnogospodarske ureditve;
  • krajinske ureditve površin;
  • gradnja zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov;
  • gradnja komunalnih, energetskih in drugih priključkov objektov na infrastrukturo;
  • gradnja naprav za izkoriščanje obnovljivih virov energije;
  • odstranitev objektov.
(3)    V skladu s predpisi o enotni klasifikaciji vrst objektov je na območju OPPN dovoljena gradnja:
  • industrijske stavbe in skladišča,
  • trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti,
  • gostinske stavbe,
  • poslovne in upravne stavbe,
  • stavbe za kulturo in razvedrilo,
  • muzeji, arhivi in knjižnice,
  • stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo,
  • stavbe za zdravstveno oskrbo,
  • stavbe za šport,
  • stavbe za promet in telekomunikacije,
  • objekti prometne infrastrukture,
  • cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
  • elektrarne in drugi energetski objekti, ki služijo za lastne potrebe,
  • oporni zidovi, škarpe, ograje,
  • drugi objekti, če se za to pokaže potreba in dopolnjujejo osnovno dejavnost ter pod oblikovnimi pogoji tega odloka; takšni objekti ne smejo imeti večjega vpliva na okolje, kot objekti, ki so v območju že dovoljeni.
IV.    REŠITVE NAČRTOVANIH OBJEKTOV IN POVRŠIN TER POGOJI IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO
12. člen
(skupna merila, pogoji in usmeritve za umeščanje in načrtovanje objektov)
(1)    Ureditvene enote, parcelacija oziroma gradbene parcele so prikazane v grafičnem delu OPPN.
(2)    Lega stavb na parcelah, namenjenih gradnji, je določena z gradbeno mejo (GM). Gradbena meja je prikazana v grafičnem delu OPPN na listih številka 3.1, 3.2, 4 in 6:
  • gradbena meja je črta, ki je novozgrajene oziroma načrtovane stavbe (s fasado osnovnega volumna) ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo. Gradbeno mejo lahko presegajo balkoni in nadzemni deli, ki segajo izven fasade stavb (balkoni, lože, nadstreški), podzemni deli objektov, uvozi v kletne etaže, dostopi v kletne etaže in objekti gospodarske javne infrastrukture in priključki nanjo;
(3)    Pri urejanju okolice stavbe na gradbeni parceli v obsegu funkcionalnega zemljišča, veljajo naslednji pogoji:  
  • parkirne površine morajo biti razmeščene tako da ne motijo delovnega okolja,  parkirišča pa morajo biti urejena tako da ne prepuščajo škodljivih snovi;
  • zasaditev okolice objektov naj temelji na rabi avtohtone vegetacije.
(4)    Pri izvedbi morebitnih kletnih etaž morajo biti upoštevani naslednji pogoji:
  • podkletitev objektov je možna ob predhodnih geotehničnih raziskavah in analizi tveganja za vodni vir, ki so sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja;  pri geotehničnih raziskavah je treba upoštevati ukrepe za zavarovanje sosednjih že zgrajenih objektov;
(5)    Odmiki od parcelnih mej in razmiki med objekti morajo ustrezati naslednjim pogojem:
  • najmanjši medsebojni odmik prostostoječih stavb ter odmik od parcelne meje se določi glede na dejavnost v skladu s sanitarno tehničnimi, požarnovarnostnimi in obrambnimi predpisi.
(6)    Nezahtevni in enostavni objekti se lahko gradijo v okviru meril za zazidanost urejevalne enote in morajo biti oblikovno in funkcionalno usklajeni z osnovnim objektom.
(7)    V urejevalni enoti Ue1, ki jo sestavljajo gradbene parcele stavb P1/1, P1/2, P1/3, P1/4, P1/5, P1/6 in P1/7 je dopustna gradnja opredeljena v tretjem odstavku 11. člena pri čemer je:
  • gradnji stavb so namenjene parcele P1/1, P1/2, P1/3, P1/4, P1/5, P1/6 in P1/7 na katerih faktor zazidanosti znaša največ 0,9;
  • dopustna etažnost stavb je največ 1K (klet) + P (pritličje) + 2N (nadstropje);
  • dopustna je izgradnja garaže in visokoregalnega skladišča v kletni etaži;
  • dopustna je gradnja podzemnih objektov kot na primer: razni tehnični prostori, transformatorske postaje, strojnice, prostori za agregate, prostori za hidroforje, zadrževalniki meteorne vode, bazeni za namakalni sistem, bazeni za šprinkler, hidrofor ter ostali tehnični prostori;
  • dopustna je podkletitev celotne parcele pod terenom;
  • dopustno je povezovanje med Ue1, Ue2 , Ue3, Ue11 in Ue12 pod terenom;
  • dopustna je gradnja manipulativnih površin, hodnikov za pešce in kolesarje ter parkirnih in zelenih površin;
  • za posamezno stavbo je treba število parkirnih mest zgraditi na podlagi gradbenega dovoljenja pred ali sočasno z gradnjo posamezne stavbe oziroma z gradnjo v posamezni etapi;
  • dodatna parkirna mesta se lahko skladno z grafičnim delom OPPN zagotovi na skupnih gradbenih parcelah;
  • morebitna dodatna parkirna mesta, ki bi izhajala iz mobilnostnega načrta se  lahko zagotavljajo v enotah Ue4, Ue5, Ue7, Ue9 Ue13 in Ue14 ob dostopnih cestah in na stavbnih zemljiščih izven območja OPPN;
  • kota pritličja stavbe na južnem delu urejevalne enote Ue1 je +-0,00 m = 326,00 mnv;
  • dopustna višina stavbe na južnem delu urejevalne enote Ue1 je +16,10 m = 342,10 mnv;
  • kota pritličja stavbe na severnem delu urejevalne enote Ue1 je +10,50 m = 336,50 mnv;
  • dopustna višina stavbe na severnem delu urejevalne enote Ue1 je +26,10 = 352,10 mnv;
  • intervalno višanje kote pritličja in dopustne višine objektov v urejevalni enoti Ue1 je določeno v grafičnem delu OPPN na listu številka 3.2;
  • sončni paneli ali kolektorji se prilagajajo obliki streh;
  • fasade stavb morajo biti enotno urejene za vse stavbe. 
(8)   V urejevalni enoti Ue2, ki jo sestavljajo gradbene parcele stavb P2/1, P2/2, P2/3, P2/4 in P2/5 je dopustna gradnja opredeljena v tretjem odstavku 11. člena, pri čemer je:
  • gradnji stavb so namenjene parcele P2/1, P2/2, P2/3, P2/4 in P2/5;
  • faktor zazidanosti na parceli P2/1 znaša največ 0,7;
  • faktor zazidanosti na parcelah P2/2, P2/3, P2/4 in P2/5 znaša največ 0,9;
  • dopustna etažnost stavb je največ 1K (klet) + P (pritličje) + 2N (nadstropje);
  • dopustna je izgradnja garaže in visokoregalnega skladišča v kletni etaži;
  • dopustna je gradnja podzemnih objektov kot na primer: razni tehnični prostori, transformatorske postaje, strojnice, prostori za agregate, prostori za hidroforje, zadrževalniki meteorne vode, bazeni za namakalni sistem, bazeni za šprinkler, hidrofor ter ostalih tehničnih prostorov;
  • dopustna je podkletitev celotne parcele pod terenom;
  • dopustno je povezovanje med Ue1, Ue2, Ue3, Ue11 in Ue12 pod terenom;
  • dopustna je gradnja manipulativnih površin, hodnikov za pešce in kolesarje ter parkirnih in zelenih površin;
  • za posamezno stavbo je treba število parkirnih mest zgraditi na podlagi gradbenega dovoljenja pred ali sočasno z gradnjo posamezne stavbe oziroma z gradnjo v posamezni etapi;
  • dodatna parkirna mesta se lahko skladno z grafičnim delom OPPN zagotovi na skupnih gradbenih parcelah;
  • morebitna dodatna parkirna mesta, ki bi izhajala iz mobilnostnega načrta se lahko zagotavljajo v enotah Ue4, Ue5, Ue7 Ue9, Ue13 in Ue14 ob dostopnih cestah  in na stavbnih zemljiščih izven območja OPPN;
  • kota pritličja stavbe na južnem delu urejevalne enote Ue2 je +7,50 m = 333,50 mnv;
  • dopustna višina stavbe na južnem delu urejevalne enote Ue2 je +21,10 m = 347,10 mnv;
  • kota pritličja stavbe na severnem delu urejevalne enote Ue2 je +13,50 m = 339,50 mnv;
  • dopustna višina stavbe na severnem delu urejevalni enote Ue2 je +29,10 m = 355,10 mnv;
  • intervalno višanje kote pritličja in dopustne višine objektov v urejevalni enoti Ue2 je določeno v grafičnem delu OPPN na listu številka 3.2;
  • sončni paneli ali kolektorji se prilagajajo obliki streh;
  • fasade stavb morajo biti enotno urejene za vse stavbe; 
(9)    V urejevalni enoti Ue3, ki jo sestavlja gradbena parcela stavbe P3/1, je dopustna gradnja opredeljena v tretjem odstavku 11. člena, razen industrijske stavbe in skladišča, pri čemer je:
  • gradnji stavb je namenjena parcela P3/1 na kateri faktor zazidanosti znaša največ 0,9;
  • dopustna etažnost stavb je največ 1K (klet) + P (pritličje) + 3N (nadstropje);
  • dopustna je gradnja manipulativnih površin, hodnikov za pešce in kolesarje ter zelenih površin;
  • dopustna je izgradnja garaže v kletni etaži;
  • dopustna je podkletitev celotne parcele pod terenom;
  • dopustno je povezovanje med Ue1, Ue2, Ue3, Ue11 in Ue12 pod terenom;
  • za posamezno stavbo je treba število parkirnih mest zgraditi na podlagi gradbenega dovoljenja pred ali sočasno z gradnjo posamezne stavbe, oziroma z gradnjo v posamezni etapi;
  • dodatna parkirna mesta se lahko skladno z grafičnim delom OPPN zagotovi na skupnih gradbenih parcelah;
  • morebitna dodatna parkirna mesta, ki bi izhajala iz mobilnostnega načrta se lahko zagotavljajo v enotah Ue4, Ue5, Ue7 in Ue9 ob dostopnih cestah in na stavbnih zemljiščih izven območja OPPN;
  • kota pritličja stavbe v urejevalni enoti Ue3 je + 5,00 m = 331,00 mnv;
  • dopustna višina stavbe v urejevalni enoti Ue3 je +30,00 m = 356,00 mnv;
  • sončni paneli ali kolektorji se prilagajajo obliki streh;
  • fasade stavb morajo biti enotno urejene za vse stavbe.
(10)  V urejevalni enoti Ue11, ki jo sestavlja gradbena parcela stavbe P11/1, je dopustna gradnja opredeljena v tretjem odstavku 11. člena, razen industrijske stavbe in skladišča, pri čemer je:
  • gradnji stavb je namenjena parcela P11/1, na kateri faktor zazidanosti znaša največ 0,9;
  • dopustna etažnost stavb je največ 1K (klet) + P (pritličje) + 2N (nadstropje);
  • dopustna je izgradnja garaže v kletni etaži;
  • dopustna je gradnja podzemnih objektov kot na primer: razni tehnični prostori, transformatorske postaje, strojnice, prostori za agregate, prostori za hidroforje, zadrževalniki meteorne vode, bazeni za namakalni sistem, bazeni za šprinkler, hidrofor ter ostalih tehničnih prostorov;
  • dopustna je podkletitev celotne parcele pod terenom;
  • dopustno je povezovanje med Ue1, Ue2, Ue3, Ue11 in Ue12 pod terenom;
  • dopustna je gradnja manipulativnih površin, hodnikov za pešce in kolesarje ter parkirnih in zelenih površin;
  • za posamezno stavbo je treba število parkirnih mest zgraditi na podlagi gradbenega dovoljenja pred ali sočasno z gradnjo posamezne stavbe oziroma z gradnjo v posamezni etapi;
  • dodatna parkirna mesta se lahko skladno z grafičnim delom OPPN zagotovi na skupnih gradbenih parcelah;
  • morebitna dodatna parkirna mesta, ki bi izhajala iz mobilnostnega načrta se lahko zagotavljajo v enotah Ue4, Ue5, Ue7, Ue9, Ue13 in Ue14 ob dostopnih cestah in na stavbnih zemljiščih izven območja OPPN;
  • kota pritličja stavbe v urejevalni enoti Ue11 je +12,50 m = 338,50 mnv;
  • dopustna višina stavbe v urejevalni enoti Ue11 je +28,10 m = 354,10 mnv;
  • sončni paneli ali kolektorji se prilagajajo obliki streh;
  • fasade stavb morajo biti enotno urejene za vse stavbe. 
(11)    V urejevalni enoti Ue12, ki jo sestavlja gradbena parcela stavbe P12/1, je dopustna gradnja opredeljena v tretjem odstavku 11. člena, razen industrijske stavbe in skladišča, pri čemer je:
  • gradnji stavb je namenjena parcela P12/1, na kateri faktor zazidanosti znaša največ 0,9;
  • dopustna etažnost stavb je največ 1K (klet) + P (pritličje) + 2N (nadstropje);
  • dopustna je izgradnja garaže v kletni etaži;
  • dopustna je gradnja podzemnih objektov kot na primer: razni tehnični prostori, transformatorske postaje, strojnice, prostori za agregate, prostori za hidroforje, zadrževalniki meteorne vode, bazeni za namakalni sistem, bazeni za šprinkler, hidrofor ter ostalih tehničnih prostorov;
  • dopustna je podkletitev celotne parcele pod terenom;
  • dopustno je povezovanje med Ue1, Ue2, Ue3 Ue11 in Ue12 pod terenom;
  • dopustna je gradnja manipulativnih površin, hodnikov za pešce in kolesarje ter parkirnih in zelenih površin;
  • za posamezno stavbo je treba število parkirnih mest zgraditi na podlagi gradbenega dovoljenja pred ali sočasno z gradnjo posamezne stavbe oziroma z gradnjo v posamezni etapi;
  • dodatna parkirna mesta se lahko skladno z grafičnim delom OPPN zagotovi na skupnih gradbenih parcelah;
  • morebitna dodatna parkirna mesta, ki bi izhajala iz mobilnostnega načrta se lahko zagotavljajo v enotah Ue4, Ue5, Ue7, Ue9, Ue13 in Ue14 ob dostopnih cestah in na stavbnih zemljiščih izven območja OPPN;
  • kota pritličja stavbe v urejevalne enoti Ue12 je +15,50 m = 341,50 mnv;
  • dopustna višina stavbe v urejevalni enoti Ue12 je +31,10 m = 357,10 mnv;
  • sončni paneli ali kolektorji se prilagajajo obliki streh;
  • fasade stavb morajo biti enotno urejene za vse stavbe. 
(12)    Urejevalno enoto Ue4, ki jo sestavljajo parcele P4/1, P4/2, P4/3, P4/4, P4/5 in P4/6; urejevalno enoto Ue5, ki jo sestavljajo parcele P5/1 in P5/2; urejevalno enoto Ue13, ki jo sestavlja parcela P13/1 ter urejevalno enoto Ue14, ki jo sestavlja parcela P14/1, predstavljajo površine načrtovanih cest in zelenih površin, ter služijo vsem vrstam motornega prometa. Dopustna je gradnja cest, manipulativnih površin, hodnikov za pešce in kolesarje, parkirnih površin in urejanje zelenih površin. Dopustna je gradnja drugih gradbeno inženirskih objektov za šport, rekreacijo in prosti čas, pri čemer je: 
  • dopustna izgradnja obvezne in neobvezne infrastrukture;
  • dopustna izgradnja objektov za potrebe odvodnjavanja in zadrževanja padavinske vode.
V urejevalni enoti Ue5 je na parceli P5/2 dopustna izgradnja tehničnih prostorov za vzdrževanje in parkiranje vzdrževalno-delavnih strojev maksimalnih dimenzij 13 x 32 m.«
(13)    V urejevalni enoti Ue6, ki jo sestavljajo parcele Ue6-P6/1, P6/2, P6/3, P6/4, P6/5, P6/6, P6/7, P6/8, P6/9, P6/10, P6/11, P6/12, P6/13 se skladno z načrtom krajinske ureditve na P6/4, P6/5, P6/6, P6/7, P6/8, P6/9, P6/10, P6/11, P6/12, P6/13 vzpostavi večja sklenjena zelena parkovna površina. Dopustna je gradnja enostavnih, nezahtevnih in manj zahtevnih objektov in drugih gradbeno inženirskih objektov za šport, rekreacijo in prosti čas, ter objektov za funkcioniranje parka, kot so paviljoni, amfiteatri, pri čemer: 
  • faktor zazidanost (FZ) znaša največ 0,20;
  • delež raščenega terena znaša najmanj 0,50.
V urejevalni enoti Ue6 se, v obliki koridorjev, dopušča povezovanje pod nivojem terena med objekti, ki stojijo na parcelah v ureditvenih enotah Ue1, Ue2 Ue3, Ue11 in Ue12.
(14)    V urejevalni enoti Ue7, ki jo sestavlja parcela P7/1, v urejevalni enoti Ue8, ki jo sestavlja parcela P8/1, ter v urejevalni enoti Ue9, ki jo sestavlja parcela P9/1, je dopustna gradnja drugih gradbeno inženirskih objektov za šport, rekreacijo in prosti čas, pri čemer je:
  • dopustna izgradnja obvezne in neobvezne infrastrukture;
  • dopustna izgradnja objektov za potrebe odvodnjavanja in zadrževanja padavinske vode.
V urejevalnih enotah Ue4, Ue5, Ue7, Ue9, Ue13 in Ue14 je dopustna vzpostavitev dodatnih parkirnih mest, ki bi izhajala iz mobilnostnega načrta.
(15)     Urejevalna enota Ue10, ki je sestavljena iz parcel P10/1, P10/2, P10/3 in P10/4, predstavlja površino javne ceste in gospodarske infrastrukture.
13. člen
(merila, pogoji in usmeritve za ureditev površin za mirujoči promet)
(1)    Na območju OPPN je treba zagotavljati najmanj 1 parkirno mesto za motorna vozila (v nadaljevanju PM) na 75 m2 bruto etažne površine ter dodatnih 10% PM za obiskovalce, pri čemer se ne upošteva kletnih etaž in površin namenjenih parkiranju. Za namene skladišč in skladiščnih dejavnosti pa je treba zagotoviti najmanj 3PM na skladišče brez strank in 1PM na 250 m2 BEP za skladišča s strankami.
(2)    Parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 PM je treba ozeleniti z najmanj enim drevesom na 6 PM. Drevesa morajo biti po parkirišču čim bolj enakomerno razporejena. V primeru, da na parkirišču ni možno zagotoviti predpisanega števila dreves, se lahko tretjina zahtevanih dreves posadi tudi na drugi lokaciji na stavbnih zemljiščih.
(3)    Poleg navedenega števila parkirnih mest je za objekte, za katere je potrebnih več kot deset PM, treba zagotoviti še najmanj 20 % dodatnih parkirnih mest za kolesa in druga enosledna vozila, ki morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi.
(4)    Umeščanje parkirnih mest za kolesa je treba obravnavati prednostno, pred avtomobili, z umestitvijo blizu vhodov v objekte, pri čemer je najbližji prostor namenjen neoviranemu dostopu gibalno oviranim osebam in pešcem.
(5)    Za območje OPPN se, ob izkazani potrebi, mirujoči promet lahko ureja z mobilnostim načrtom.
(6)    Morebitna dodatna parkirna mesta, ki bi izhajala iz mobilnostnega načrta, se zagotavljajo v enotah Ue4, Ue5, Ue7, Ue9, Ue13 in Ue14 ob dostopni cesti in tudi na stavbnih zemljiščih izven območja OPPN.
(7)    V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnosti se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju.
(8)    Površine parkirnih mest, manipulativnih površin in platojev morajo biti utrjene, tako da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Zagotovljeno mora biti odvajanje meteornih voda skladno z predpisi.
(9)    Parkirnih površin in garažnih stavb ni dovoljeno uporabljati v nasprotju z namembnostjo, dokler so potrebna za parkiranje obstoječih motornih vozil stalnih uporabnikov in obiskovalcev objektov.
(10)    Gradnja parkirišč v posamezni etapi lahko poteka sočasno z izgradnjo zahtevnih in manj zahtevnih stavb.
14. člen
(merila, pogoji in usmeritve za ureditev ostalih površin in krajinske ureditve)
(1)    Videz in prepoznavnost lokacije se izboljša s celovitim urejanjem zelenih in drugih odprtih površin.
(2)    Pri novih zasaditvah se uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev. Preprečuje se vnos tujerodnih invazivnih vrst in njihovo razširjanje. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti. Parcele objektov je treba vzdrževati in urejati skladno z arborističnimi načeli.
(3)    V Urejevalni enoti Ue6 se vzpostavi parkovna ureditev namenjena odmoru in prireditvenemu prostoru za zaposlene in obiskovalce. Dopustna je izvedba oblikovnih in funkcionalnih ureditev zelenega pobočja z krajinskimi in vodnimi elementi. V urejevalni enoti Ue6 se v obliki koridorjev dopušča povezovanje med objekti v ureditvenih enotah Ue1, Ue2,  Ue3, Ue11 in Ue12 pod nivojem terena.
(4)    V Urejevalnih enotah Ue4, Ue5, Ue7, Ue8, Ue9, Ue13 in Ue14 se vzpostavi zelene pasove namenjene za zaščito oziroma drugo funkcijo. Zagotoviti je treba visokoraslo drevje. Dopušča se možnost ureditve sprehajalnih poti, kolesarskih stez, vodnih elementov za zagotavljanje habitata za žabe in kačje pastirje, in navezav na sosednja območja, pri čemer je minimalni faktor zelenih površin:
  • v Ue8 FZP: 0,8;
  • v Ue9 FZP: 0,5:
  • v Ue13 FZP: 0,5;
  • v Ue14 FZP: 0,2.
(5)    Za urejanje ostalih površin poleg ostalih določb veljajo naslednji pogoji:
  • morebitne manjše nivojske razlike se uredijo s primernimi višinskimi premostitvami (klančinami, zidci, škarpami ipd.), ki pa ne smejo predstavljati grajene ovire v sistemu peš in kolesarskih površin;
  • ureditve okolice objektov v posamezni urejevalni enoti morajo biti medsebojno oblikovno skladne;
  • parkirišča naj se osenčijo z drevjem, zemljišče pod krošnjo dreves naj bo travnato ali peščeno, oziroma tlakovano z mrežastimi tlakovci in ne polno tlakovano.
15. člen
(merila, pogoji in usmeritve za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1)    Na območju OPPN je za skupne potrebe dopustna gradnja naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
  • vseh, ki so vrisani v grafičnem delu in opredeljeni v tekstualnem delu OPPN;
  • oblikovno poenotenih usmeritvenih tabel;
  • gradbeno-inženirskih objektov, ki so del zunanje ureditve (npr. oporni zid ipd,);
  • ograj na mestih, kjer je to potrebno za varnost uporabnikov območja;
  • prevzemnih mest za komunalne odpadke;
  • infrastrukture in njihovih priključkov;
  • urbane opreme.
(2)    Na območju OPPN ni dopustna gradnja naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
  • reklamnih panojev.
(3)    Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti od cestnega telesa odmaknjeni najmanj 1,5 m, če ni z regulacijskimi črtami, ki jih določa ta odlok, določeno drugače.
(4)    Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oblikovno in funkcionalno usklajeni z osnovnim manj zahtevnim ali zahtevnim objektom.
V.    ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
16. člen
(grafični prikaz zasnove projektnih rešitev gospodarske javne infrastrukture)
(1)    Potek obstoječega in s tem OPPN načrtovanega omrežja gospodarske javne infrastrukture je prikazan v grafičnem delu OPPN na listu številka 4.
17. člen
(javne ceste)
(1)    Površine javnih cest in javnih poti, ki se nahajajo v urejevalni enoti Ue10, so prikazane v grafičnem delu OPPN na listu številka 6.
(2)    Parcele cest in poti so določene v grafičnem delu OPPN na listu številka 6.
(3)    Dostop do območja OPPN se uredi preko dveh novih priključkov na lokalno cesto LC 423051, ki se priključujeta na južnem robu območja OPPN, v okviru urejevalnih enot Ue4 in Ue5.
(4)    Vzdolž ceste LC 423051 na območju urejevalne enote Ue10 se zagotovi prometna pasova, hodnik za pešce, dvosmerna kolesarska steza, zeleni pas z zasaditvijo visokodebelnih dreves in kanal za odvajanje padavinske vode. Na prometnici izven območja OPPN se zagotovi postajališča javnega potniškega prometa. 
18. člen
(interne ceste)
(1)    V Ue4, Ue5, Ue13 in Ue14 se uredi dvosmerna dostopna cesta, ki omogoča dostop na območje OPPN. Minimalna širina vozišča je 6,5 m, razen dostopov do stavb. Poleg vozišča je potrebno umestiti tudi enostranski hodnik za pešce, širine 1,5 m.
19. člen
(elektroenergetsko omrežje)
(1)    Na območju OPPN poteka elektroenergetski vod, ki se ga ukine in nadomesti na severnem delu ob meji OPPN.
(2)    Obstoječe elektroenergetsko omrežje je prikazano v grafičnem delu OPPN, na listu številka 2.0.
(3)    Vse objekte se priključuje na elektroenergetsko omrežje.
(4)    Za potrebe elektroenergetske oskrbe se vsi objekti na območju OPPN priključujejo na obstoječo transformatorsko postajo (v nadaljevanju: TP) v urejevalni enoti UE10.
(5)    TP se priklaplja na KB J09 Hrastnik 1.
20. člen
(telekomunikacijsko omrežje)
(1)    Na območju OPPN poteka telekomunikacijski vod, ki se ga ukine.
(2)    Območje OPPN se priključuje na telekomunikacijsko omrežje, ki poteka na južnem robu izven območja OPPN v telesu lokalne ceste LC 423051.
21. člen
(vodovod)
(1)    Preko območja OPPN ne poteka obstoječ vod primarnega vodovodnega omrežja.
(2)    Za oskrbo s pitno vodo se območje OPPN priključuje na primarno vodovodno omrežje, na vod dimenzije cevi DN 110, ki poteka na južnem robu izven območja OPPN v telesu lokalne ceste LC 423051.
(3)    Dimenzije vodovodnih cevi je treba obdelati v projektni dokumentaciji komunalne ureditve, skladno s Pravilnikom o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav (Uradni list RS št. 42/17).
(4)    Vodovodni priključki morajo biti zaključeni z vodomernimi jaški, ki morajo biti locirani na gradbeni parceli načrtovanega objekta čim bliže javnemu vodovodu. Vodomerni jaški za skupne in posamezne dele stavb morajo biti stalno dostopni upravljavcu.
22. člen
(hidrantno omrežje)
(1)    Na območju OPPN ni obstoječega hidrantnega omrežja. 
(2)    Za oskrbo s protipožarno vodo se območje OPPN priključuje na načrtovano primarno vodovodno omrežje, na vod dimenzije cevi DN 110, ki poteka na južnem robu izven območja OPPN v telesu lokalne ceste LC 423051.
(3)    Za potrebe gašenja požara se na interno vodovodno omrežje vgradijo podzemni hidranti. Interno hidrantno omrežje mora biti krožno povezano in vezano na javni vodovod za vodomernim jaškom.
(4)    Najmanjša razdalja hidranta od objekta znaša 5,0 m, največja pa 80,0 m. Hidranti so lahko medsebojno oddaljeni največ 80,0 m. Natančno razmestitev hidrantov, potrebno količino vode in druge rešitve v zvezi z varstvom pred požarom, se določi v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
23. člen
(odpadna kanalizacija)
(1)    Na območju OPPN ni obstoječega omrežja fekalne odpadne kanalizacije. 
(2)    Odpadne vode se preko območja OPPN odvajajo v interno kanalizacijsko omrežje fekalnih voda, ki se priključuje na odpadno kanalizacijsko omrežje na južnem robu izven območja OPPN v telesu lokalne ceste LC 423051.
(3)    Načrtovane objekte na obravnavanem območju je treba priključiti na omrežje odpadne kanalizacije.
24. člen
(padavinska kanalizacija)
(1)    Na območju OPPN se ohranja obstoječi odprti kanal za odvodnjavanje zalednih padavinskih voda (melioracijski jarek), ki poteka po vzhodnem in južnem robu območja OPPN vzporedno z lokalno cesto LC 423051.
(2)    Za potrebe izgradnje prometnih priključkov, internih manipulacijskih površin in gospodarske infrastrukture je odprti kanal dopustno premostiti.
(3)    Na območju OPPN se zgradi ločen sistem internega kanalizacijskega omrežja padavinske vode.
(4)    Na območju OPPN se pred izpustom v padavinsko kanalizacijo padavinsko vodo zadržuje v podzemnih zadrževalnikih, praviloma v Ue4 in Ue9. Ob ustrezni tehnični rešitvi pa tudi v ostalih Ue.
(5)    Padavinske vode se preko podzemnih zadrževalnikov odvaja v padavinsko kanalizacijo v telesu lokalne ceste LC 423051.
(6)    Za izvedbo padavinske kanalizacije se predvidi uporaba vodotesnih cevi in tipskih revizijskih jaškov.
(7)    Padavinske vode iz povoznih površin morajo biti pred odvodom v podzemne zadrževalnike ustrezno očiščene, oziroma vodene preko lovilcev olj. Lovilci olj morajo biti skladni z veljavnim standardom.
(8)    Na območju OPPN je predvidena izvedba dveh ločenih sistemov odvoda padavinskih vod z dvema izpustoma v padavinsko kanalizacijo v telesu lokalne ceste LC 423051.
(9)    Umestitev podzemnih zadrževalnikov in izpustov v javno padavinsko kanalizacijo je prikazana v grafičnem delu OPPN na listu številka 4 in predstavlja usmeritveno karto oziroma eno od možnih variant umestitve le teh. Dopustna je tudi drugačna umestitev zadrževalnikov in izpustov, skladno s pogoji določenimi s tem odlokom.
25. člen
(javna razsvetljava)
(1)    Na območju OPPN ni obstoječega omrežja javne razsvetljave.
(2)    Na območju OPPN se ob javni cesti v ureditveni enoti Ue10 vzpostavi omrežje javne razsvetljave samo tam, kjer je to nujno potrebno. 
(3)    Omrežje se napaja iz nizkonapetostne zanke, ki je vodena v ali tik ob cestah.
(4)    Javna razsvetljava mora biti izvedena tako, da dopušča časovno regulacijo in večstopenjsko intenzivnost osvetlitve.
26. člen
(ravnanje z odpadki)
(1)    Na območju OPPN je predvideno zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov v skladu z veljavno zakonodajo in pod pogoji, ki jih določi izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe.
(2)    V sklopu ločenih pravnih subjektov oziroma ločenih dejavnosti je treba zagotavljati samostojne lokacije za območja prevzemnih mest ter zbiralnic. Velikost zbiralnic ter prevzemnih mest naj bo primerna predvideni količini odpadkov, ki se določijo v sklopu dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(3)    Odpadke, ki niso komunalni odpadki, je treba zbirati ločeno in oddati pooblaščenim zbiralcem odpadkov. Povzročitelj odpadkov ali drug imetnik odpadkov mora zagotoviti njihovo obdelavo tako, da jih obdela sam, jih odda zbiralcu ali odda izvajalcu obdelave odpadkov.
(4)    Nevarni odpadki morajo biti pri začasnem skladiščenju, zbiranju, prevažanju in skladiščenju shranjeni v posodah, rezervoarjih, zabojnikih ali drugi embalaži tako, da ne ogrožajo okolja in človekovega zdravja. Embalaža, v kateri so shranjeni nevarni odpadki, mora biti izdelana iz materiala, odpornega proti učinkovanju shranjenih odpadkov. Nevarne odpadke je prepovedano mešati z nevarnimi odpadki, ki imajo drugačne fizikalne, kemične ali nevarne lastnosti, z drugimi odpadki in snovmi ali materiali, vključno z mešanjem zaradi redčenja nevarnih snovi. Nevarne odpadke, ki so pomešani med seboj ali z drugimi odpadki, snovmi ali materiali, je treba med seboj ločiti, kadar je to tehnično izvedljivo in gospodarno.
(5)    Samostojni prostori za zbiranje ločenih odpadkov izven stavbe morajo biti vizualno zastrti in ozelenjeni, prostori v okviru stavbe morajo biti zastrti.
(6)    Prostori za zbiranje odpadkov morajo biti v skladu z Odlokom o zbiranju komunalnih odpadkov v občini Trbovlje (Uradni vestnik Zasavja, št. 23/20) urejeni tako, da so dostopni vozilom za odvoz odpadkov in omogočajo enostavno in učinkovito dostopanje do zabojnikov. 
(7)    Izvirni povzročitelj odpadkov mora, skladno s predpisi s področja odpadkov izdelati načrt gospodarjenja z odpadki. Pri ravnanju z odpadki mora upoštevati izdelan načrt gospodarjenja z odpadki.
VI.    REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE IN TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
27. člen
(ohranjanje narave)
(1)    Na območju OPPN ni zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnega območja ali posebnega varstvenega območja Natura 2000.
(2)    Na zahodnem in vzhodnem robu območja OPPN v urejevalnih enotah Ue4, Ue7 in Ue8 se v največji možni meri ohranja zelene površine in vegetacijo. Posebno pozornost se nameni ohranjanju gozdnih robov.
(3)    Zaradi varstva biotske raznovrstnosti na širšem območju se na območje OPPN ne sme navažati zemlje, ki vsebuje dele invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst. Ogolele površine se takoj po končanih zemeljskih delih ozeleni s travnimi mešanicami, ki vsebujejo semena avtohtonih vrst in še najmanj tri leta po končanih delih spremlja morebiten pojav tujerodnih vrst, ki se jih nemudoma v celoti (s koreninami) odstrani in uniči.
(4)    V primeru najdbe mineralov ali fosilov ter odkritju jame med izvajanjem gradnje objektov mora najditelj o najdbi čim prej obvestiti pristojno območno enoto Zavoda RS za varstvo narave.
(5)    Po predhodnem dogovoru s pristojno območno enoto Zavoda RS za varstvo narave se omogoči spremljanje stanja med zemeljskimi deli z vidika odkrivanja in varstva geoloških in podzemeljskih geomorfoloških naravnih vrednot.
(6)    Območje mokrotnega travišča s pojavljanjem orhidej na Ue3 se do pričetka gradnje ogradi in se med gradnjo na ostalih Ue nanj ne posega (odlaganje gradbenega materiala, vožnja po območju ipd.). Prepreči se sprememba namočenosti območja zaradi izvajanja gradbenih del. 
(7)    Pričetek gradnje na območju pojavljanja mokrotnega travišča na Ue3 je mogoč šele po vzpostavitvi ali revitalizaciji mokrotnega travišča na zelenih/nepozidanih območjih znotraj OPPN ali v bližini. Površina nadomestnega mokrišča naj bo najmanj enaka površini, na kateri bo ob popisu stanja mokrotnega travišča (izvede naj se maja in junija l. 2024) ugotovljena številčnejša populacija ogrožene in zavarovane vrste orhideje mesnordeča prstasta kukavica (Dactylorhiza incarnata).
(8)    Območja odvodnikov in zadrževalnikov meteornih voda se uredi sonaravno ter zagotavlja primerne vodne habitate za dvoživke in vodne nevretenčarje. V kolikor je mogoče, naj bodo brežine položne. V zadrževalnikih naj pogoji dopuščajo naravno vzpostavitev pasu vodne vegetacije. V zadrževalnike naj se ne naseljuje rib.
(9)    Nadomestni habitat, s katerim se bo nadomestilo izgubo mokrotnega travišča, se umesti na zemljišče s parcelno številko 1354/1, k. o. 1871 Trbovlje, izven območja OPPN. Območje obstoječega in predvidenega habitata mokrotnega travišča ter predvideno območje nadomestnega vodnega habitata za dvoživke in kačje pastirje je določeno in prikazano v grafičnem delu OPPN, List 5.0.
(10)    Zemeljska dela v vplivnem območju mokrotnega travišča in vodnih površin se izvajajo v suhem vremenu, saj je s tem manjša možnost izpiranja gradbenega materiala in zemlje v tekoče ali stoječe vode ter na mokrotna travišča.
(11)     Novi jarki in odvodni kanali naj se izvedejo na način, da se bo lahko čim hitreje in v čim večji meri vzpostavilo ugodne življenjske razmere, ki bodo prostoživečim vrstam zagotavljale ugodno življenjsko okolje.
(12)     Čas izvajanja posegov na območju jarkov in odvodnikov voda naj se izvaja poleti, tako da čas del ne sovpada z obdobjem razmnoževanja dvoživk.
(13)     Rodovitno zemljo, odrinjeno pri gradbenih posegih, je treba zbirati ločeno od preostalega zemeljskega izkopa in jo ločeno oddajati, če se zemeljski izkop, katerega sestavni del je, ne uporabi za gradnjo v svojem prvotnem stanju na mestu, kjer je bil izkopan. Z viški zemeljskih izkopov je treba ravnati v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke.
(14)     Razgaljene površine naj se čim prej zatravijo z avtohtono krajevno značilno mešanico trav in travniških rastlin (lahko tudi seneni drobir iz okoliških ekstenzivnih mokrotnih travnikov).
(15)     Tujerodnih rastlinskih vrst naj se ne vnaša.
(16)     Z viški zemeljskih izkopov je treba ravnati v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke. Gradbene odpadke je treba oddati zbiralcu gradbenih odpadkov ali izvajalcu obdelave teh odpadkov. Vsakršno drugo odmetavanje ali puščanje odpadkov v okolju je prepovedano. Investitor mora zagotoviti, da se zemeljski izkop, ki ni pridobljen na gradbiščih, kjer je sam investitor, na gradbišču uporabi samo, če so za njegovo uporabo izpolnjene zahteve iz predpisa, ki ureja obremenjevanje tal z vnosom odpadkov.
(17)     Na območju urejanja se določi pas zemljišča, ki bo po izvedbi ureditev predstavljal bariero med urejenimi stavbnimi površinami in sonaravno urejenimi mokrotnimi travišči in novimi odvodnimi jarki.
(18)     Na območju urejanja naj se zagotovijo ustrezni varstveni ukrepi za preprečevanje onesnaževanja površinske in podzemne vode z nevarnimi snovmi.
(19)     Ureditve na območju naj se načrtujejo tako, da ne bo oviran dostop prostoživečim vrstam do vode, ter da grajeni elementi ne bodo predstavljali pasti za prostoživeče vrste živali, npr. odprti jaški, ograje, kanali z navpičnimi stenami, viseče mreže…
(20)     Na zunanjih mejah obravnavanega območja naj se s sadnjo avtohtonih vrst lesne vegetacije (hrast, črna jelša, vrba) vzpostavi višinsko in vrstno pester pas obvodne drevnine. Zasaditev naj teži k čim večji renaturaciji območja ter s čim bolj sonaravnim izgledom. 
(21)     Na območju naj se izvajajo ukrepi za preprečitev razraščanja tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst (japonski dresnik, nedotika…).
(22)    Eventualna gradbena dela ob renaturaciji mokrotnega travišča na se izvede ob nadzoru zunanjega izvajalca (biolog z izkušnjami pri urejanju nadomestnih habitatov).
(23)     Izdela naj se strokovne podlage za izvedbo nadomestnega habitata, s katerim se bo nadomestilo izgubo mokrotnega travišča. Strokovno podlago naj izdela strokovnjak s področja poznavanja biologije mokrišč in značilnih rastlinskih vrst. V nalogi se opredeli način in čas izvedbe ukrepa, ter spremljanje stanja uspešnosti izvedbe v času urejanja habitata in še tri leta po zaključku izvedbe. V nalogi naj bo predvideno tudi spremljanje stanja nadomestnega habitata, saj je uspešnost nadomeščanja odvisna od načina izvedbe in vzdrževanja območja novega mokrotnega travišča. V kolikor se ugotovi trend slabšanja stanja mokrotnega travišča, se predvidi izvedba ukrepov za izboljšanje stanja.
28. člen
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1)    Na območju OPPN ni opredeljenih območij in objektov varstva kulturne dediščine, zato posebne rešitve in ukrepi za varstvo in ohranjanje kulturne dediščine niso potrebni.
29. člen
(vode)
(1)    Na območju OPPN se nahaja obstoječi odprti kanal za odvodnjavanje padavinskih voda (melioracijski jarek).
(2)    Za potrebe izgradnje prometnih priključkov, gospodarske infrastrukture in internih manipulacijskih površin je odprti kanal dopustno premostiti.
30. člen
(tla in podzemne vode)
(1)    Ureditveno območje OPPN se ne nahaja na vodovarstvenem območju. Med običajnim obratovanjem na območju OPPN ne bo pomembnih vplivov na tla.
(2)    Temeljenje objektov je možno izvesti kot plitvo, na AB temeljnih ploščah, na ustrezni tamponski blazini minimalne debeline 60 cm. Izkop na planumu dna izkopa se mora izvajati s strojem z ravno žlico (planirko). Po izkopu se po potrebi izvede statična utrditev planuma ter se na tako pripravljen planum položi drenažni geotekstil, natezne trdnosti vzdolžno in prečno >20kN/m. Po položitvi ločilno drenažnega geotekstila se na tako pripravljena tla izvede utrjena tamponska blazina iz materiala kamnitega drobljenca 0-63mm (126mm), v potrebni debelini (minimalno 60cm) v plasteh debeline do največ 30cm, s sprotnim utrjevanjem (zahteva Evd>40MPa). Na tako pripravljeno podlago se izvede podložni beton ter temeljna plošča objekta. Pri izvedbi izkopov in temeljenja objektov je potrebno zagotoviti sprotni geomehanski nadzor, ki bo po odkopu na koto temeljenja opravil pregled sestave tal in po potrebi podal dodatna navodila za izvedbo varnega in stabilnega temeljenja objektov.
(3)    Navedene geotehnične pogoje temeljenja objektov v 2. odstavku tega člena je potrebno preveriti in potrditi v fazi projektiranja za izvedbo (PZI), ko bodo znane točne obremenitve posameznih objektov na temeljna tla.
(4)    V času gradnje in obratovanja je na področju varstva tal in podtalnice treba izvajati naslednje omilitvene ukrepe:
  • preprečiti je treba raztresanje oz. razlivanje gradbenih materialov;
  • preprečiti je treba spiranje gradbenih materialov v tla;
  • vzdrževanje gradbene mehanizacije in transportnih vozil mora potekati tako, da ne pride do razlitja in iztekanja motornega olja in drugih nevarnih snovi;
  • v primeru nezgod je treba predvideti in zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev ter preprečiti izliv nevarnih snovi v okolje;
  • po končani gradnji je potrebno odstraniti vse, za potrebe gradnje, postavljene provizorije in ostanke začasnih skladiščenj gradbenih odpadkov med gradnjo ter vse, z gradnjo prizadete, površine krajinsko urediti.
(5)    Tlakovanje parkirnih površin se izvede nepropustno za vodo, olja in gorivo.
(6)    V primeru, da se odkrijejo nevarni odpadki, pride do povečanja vplivov onesnaženosti tal na zdravje ljudi, ali so na območju domnevno onesnažena tla, je treba raziskati stanje onesnaženosti tal, v skladu s predpisi, ki urejajo monitoring kakovosti tal in zagotoviti omilitvene ukrepe ali njihovo sanacijo, če so tla onesnažena v skladu s predpisom, ki ureja mejne, opozorilne in kritične imisijske vrednosti nevarnih snovi v tleh, predvsem zaradi preprečevanja onesnaževanja podzemnih voda in vpliva na zdravje ljudi. 
(7)    Za začasne prometne in gradbene površine se morajo prednostno uporabljati obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine. Med izvajanjem gradnje je treba izvajati ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje degradacije tal na način, da se uredi čim krajše poti za prevoze do gradbišča.
(8)    Vsa, zaradi posegov ali gradnje. degradirana tla se morajo sanirati tako, da se vzpostavi prvotno stanje ali pa se izvedejo načrtovane ureditve tal, ki so načrtovane na način, ki ne poslabša prvotnega stanja tal. Sanirati se morajo tudi degradirana tla na poteh in začasnih gradbenih površinah.
(9)    Varovati in trajnostno upravljati je treba s tlemi, ne glede na rabo. Zlasti je treba izboljšati, ohraniti ali obnoviti kakovost tal ter ohranjati njihovo različnost in sposobnost zagotavljanja ekosistemskih storitev.
31. člen
(zrak)
(1)    Upoštevati je treba ukrepe za izboljšanje kakovosti zraka in zmanjševanje njegove onesnaženosti.
(2)    V času gradnje je treba izvajati ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje emisije delcev iz gradbišča (redno vlaženje odkritih površin ob suhem in vetrovnem vremenu, preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča na javne prometne površine, za potrebe gradbišča se uredi čim krajše prevozne poti itd.).
(3)    Spodbuja se prednostna uporaba čistejših energentov, ki imajo v lokalnem okolju manjši vpliv na kakovost zraka. Izvaja se redno vzdrževanje ogrevalnih sistemov.
(4)    Pri novogradnjah je treba preučiti možnosti oskrbe z energijo ter upoštevati opredeljeni energetski standard. Objekti morajo skladno z veljavnimi predpisi izpolnjevati tehnične zahteve predpisanega energetskega standarda na področju toplotne zaščite, ogrevanja, klimatizacije, priprave tople vode in razsvetljave ter ostale pogoje predpisov, ki urejajo učinkovito rabo energije v stavbah in zmanjšujejo negativne vplive na okolje. Z ustrezno zasnovo stavbnega volumna, z izborom materiala in toplotno zaščito stavb se zagotavljajo čim manjše izgube toplotne energije.
32. člen
(hrup)
(1)    V objektih in na zunanjih površinah v severovzhodnih delih Ue11, Ue12, Ue13 in Ue14, ki mejijo na predvideno območje stanovanjske gradnje (EUP TR-107) naj se ne izvaja hrupnejših dejavnosti, naprav in prevozov s tovornimi vozili. Na teh delih območji (vključno s fasadami objektov usmerjenimi proti EUP TR-107), naj se ne instalira naprav, ki povzročajo prekomerni vir hrupa.
33. člen
(ravnanje z gradbenimi odpadki)
(1)    Glede ravnanja z gradbenimi odpadki je v času gradnje treba izvajati naslednje omilitvene ukrepe:
  • investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke začasno skladiščijo na gradbišču, tako da ne onesnažujejo okolja;
  • investitor mora zagotoviti, da se gradbeni odpadki na gradbišču začasno skladiščijo ločeno po posameznih vrstah s seznama odpadkov in ločeno od drugih odpadkov tako, da ne onesnažujejo okolja, z njimi pa je treba ravnati tako, da jih je mogoče obdelati;
  • investitor mora zagotoviti, da nevarne gradbene odpadke odstranjujejo za to pooblaščena podjetja; če pri rekonstrukciji ali odstranitvi objekta ni mogoče preprečiti mešanja gradbenih odpadkov, mora investitor zagotoviti, da se pred rekonstrukcijo ali odstranitvijo objekta odstranijo iz objekta nevarni gradbeni odpadki, če je to tehnično izvedljivo;
  • investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke oddajo zbiralcu gradbenih odpadkov;
  • investitor mora zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih odpadkov pred začetkom izvajanja gradbenih del, to pa dokaže z naročilom za prevzem gradbenih odpadkov ali z naročilom za obdelavo odpadkov.
  • iz naročila za prevzem gradbenih odpadkov morajo biti razvidni podatki o prevzemniku, klasifikacijska številka gradbenih odpadkov, ocenjena količina nastalih gradbenih odpadkov, naslov gradbišča, ki ga zadeva prevzem gradbenih odpadkov in podatki o gradbenem dovoljenju.
(2)   Neonesnažen del tal in drug naravno prisoten material, ki sta izkopana med gradbenimi deli, se v svojem prvotnem stanju, v čim večji možni meri uporabita za gradnjo na kraju, kjer sta bila izkopana. 
(3)   Z gradbenimi odpadki je treba ravnati tako, da je možno za nenevarne gradbene odpadke, ki nastanejo na gradbišču, zagotoviti ponovno uporabo, recikliranje in drugo snovno predelavo, vključno z zasipanjem, z uporabo odpadkov za nadomeščanje drugih materialov, v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki. Preprečuje se nastajanje odpadkov pri postopkih, povezanih z gradnjo in rušenjem, v skladu s protokolom EU za ravnanje z gradbenimi odpadki in odpadki iz rušenja objektov.
34. člen
(zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja)
(1)    Za razsvetljavo javne ceste, nepokritih površin objektov ob stavbah ter fasad se uporabljajo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %. Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
(2)    Postavitev, električna moč in delovanje svetilk pri osvetljevanju javnih cest, nepokritih površin objektov ob stavbah morajo biti v skladne s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(3)    Za zunanjo razsvetljavo na območju OPPN naj se uporabljajo svetila, ki oddajajo čim manjši delež modrega in ultravijoličnega spektra svetlobe in imajo barvno temperaturo svetlobe 2700 K ali manj. Svetilke naj se prednostno prižigajo preko senzorja prisotnosti ali pa naj omogočajo večstopenjsko intenzivnost osvetlitve.
35. člen
(blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe)
(1)    V okviru obratovanja območja OPPN se spodbuja naslednje ukrepe za blaženje podnebnih sprememb: 
  • preuči in predvidi naj se možnost izkoriščanja odpadne toplote, izkoriščanja sončne energije s streh objektov in drugih obnovljivih virov energije (npr. toplotnih črpalk);
  • preuči in predvidi se možnosti izvajanja trajnostne mobilnosti za prevoze surovin in izdelkov ter za prevoz zaposlenih (kombinacija železniškega in avtobusnega prevoza, skupinski prevozi, optimizacija logistike dobrin in izdelkov, zagotovitev polnilne infrastrukture za elektromobilnost ipd.) ter za zmanjševanje potreb po mobilnosti (delo od doma, bivanje na lokaciji dela, ipd.).
(2)    Spodbuja se naslednje prilagoditvene ukrepe za soočanje s spremembami temperature, vročinskimi valovi ter sušo:
  • uvedba pametnih sistemov za upravljanje z energijo, ki omogočajo boljši nadzor nad ogrevanjem, hlajenjem in razsvetljavo v objektih;
  • uporaba visoko učinkovitih hladilnih sistemov ter njihovo redno vzdrževanje;
  • uporabo tehnologij za zbiranje in recikliranje deževnice;
  • redno vzdrževanje sistemov za oskrbo z vodo in odvodnjavanje, ter
  • varčevanje z vodo z uporabo naprav z nizko porabo vode ter preprečevanje izgub vode.
(3)  Spodbuja se naslednje prilagoditvene ukrepe za soočanje z večjim tveganjem za spremembe vzorcev in vrst padavin (dež, toča, sneg oz. led), variabilnost padavin, močne padavine in hidrološko variabilnost:
  • pri načrtovanju gradnje stavb in prometne infrastrukture se načrtuje učinkovite drenažne sisteme za odvodnjavanje padavin, ki zmanjšujejo tveganje za poplave in erozijo;
  • pri določitvi potrebnega volumna zadrževanja padavinskih voda se upošteva predvideno povečanje pogostosti količin padavin v najbolj mokrih dneh in št. dni z večjo in zelo veliko intenzivnostjo padavin glede na izdelane modele podnebnih sprememb (scenarij RCP 4.5, obdobje 2041–2070). Za zadrževanje vode se spodbuja uporabo na naravi temelječih rešitev (zelene strehe, zeleni pasovi, zadrževalniki z vegetacijo, mokrišča, ipd.);
  • za vitalne dele objektov, opreme in infrastrukture, katerih poškodbe so lahko ranljive na ekstremne vremenske pojave kot sta toča in žled in so lahko stroški njihovih poškodb nesorazmerno veliki, se predvidi ustrezne ukrepe za zaščito (nadstreški, zaščitni zidovi, podzemna izvedba, ipd.).
(4)    Dopustno je ogrevanje in hlajenje z alternativnimi viri – geotermalno (geosonde).
36. člen
(elektromagnetno sevanje)
(1)    Gradnja objektov ali naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, ne sme presegati obremenitev okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
VII.    REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO IN VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
37. člen
(rešitve in ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1)    Ureditveno območje OPPN se ne nahaja znotraj poplavno ogroženih območij.
(2)    Celotno območje OPPN leži znotraj erozijskega območja, kjer se izvajajo zahtevni erozijskimi ukrepi.
(3)    Pred projektiranjem objektov je potrebno določiti nivo podtalnice in nadaljnje projektiranje prilagoditi ugotovitvam.
(4)    Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega:
  • nadzor tehnične usposobljenosti vozil gradbene mehanizacije;
  • nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj;
  • nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi iz obstoječih utrjenih površin in objektov;
  • nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.
(5)    V vseh novih objektih je potrebna ojačitev prve plošče.
38. člen
(rešitve in ukrepi za varstvo pred požarom)
(1)    Rešitve in ukrepi za varstvo pred požarom so prikazani v grafičnem delu OPPN, List 5.0.
(2)    Območje OPPN se opremi s hidrantnim omrežjem. Požarno varnost se zagotovi ob upoštevanju predpisov in tega odloka v fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ob ustreznih tehničnih rešitvah je dopustno hidrantno omrežje v fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega zasnovati tudi drugače.
(3)    Predvidena pozidava mora zagotavljati pogoje za varen umik ljudi in premoženja, zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila ter zadostne vire za oskrbo z vodo za gašenje. Zagotovljeni morajo biti potrebni odmiki med objekti in parcelnimi mejami, oziroma ustrezna požarna ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru. Za preprečevanje nastanka požara je pomembno, da se odstranijo, ali pa vsaj zmanjšajo na najmanjšo možno mero, vsi vzroki za požar in se usposobi lastnike in najemnike za preventivno delovanje pred požarom in varno evakuacijo iz objekta.
(4)    Na dovoznih poteh je treba urediti postavitvena mesta za gasilska vozila. Ureditev dovozov, dostopov in delovnih površin je treba urediti v skladu s standardom DIN 14090.
(5)    Interne poti služijo tudi intervencijskim potem. Intervencijske poti bodo istočasno namenjene za umik ljudi in premoženja. 
(6)    Za objekte je treba zagotoviti zadostno nosilnost konstrukcij za določen čas v primeru požara.
(7)    Sončne elektrarne in druge naprave, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov, se lahko v skladu s predpisi o energetski infrastrukturi montira ali vgradi na objekte tako, da se požarna varnost objektov ne bo zmanjšala.
VIII. NAČRT PARCELACIJE
39. člen
(načrt parcelacije)
(1)    Parcelacija zemljišč se izvede v skladu z načrtom parcelacije, ki je določen in prikazan v grafičnem delu OPPN, List 6.0.
(2)    Parcelacija je razdeljena glede na posamezne gradbene parcele stavb in skupne gradbene parcele.
(3)    Skupne gradbene parcele predstavljajo posamezne parcele znotraj Ue4, Ue5, Ue6, Ue7, Ue8, Ue9, Ue10, Ue13 in Ue14. 
(4)    Parcelacija je zastavljena tako da omogoča etapni razvoj območja.
(5)    Dopustno je združevanje parcel za potrebe izvajanja etapnosti.
(6)    Dopustna je delitev parcel za potrebe gradnje objektov in omrežij gospodarske infrastrukture (cest in poti, ekoloških otokov, transformatorskih postaj, parkirnih površin ipd.) in javnih površin, ali za potrebe urejanja pravic zaradi njihove gradnje.
IX.    ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKIH UREDITEV TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
40. člen
(etapnost gradnje)
(1)    Objekti v območju OPPN se lahko gradijo etapno.
(2)    Etapa predstavlja:
  • sklop gradenj posamične vrste gospodarske infrastrukture, ali
  • sklop gradenj zahtevnih ali manj zahtevnih stavb na posameznih gradbenih parcelah, prikazanih v grafičnem delu, vključno s spremljajočimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti ter krajinskimi ureditvami na posamezni parceli;
  • gradbene parcele je dopustno medsebojno združevati in s tem izvajati združene etape gradnje;
  • prvo etapo gradnje na območju OPPN predstavlja gradnja objekta na parceli P1/3 in dostopne ceste ter komunalne infrastrukture na parceli P4/1. Glede na potrebe investitorja se lahko faznost gradnje tudi spremeni. 
(3)    Gradnja stavb v posamezni etapi lahko poteka sočasno z izgradnjo gospodarske infrastrukture, pri čemer je potrebno:
  • pred ali sočasno z izdajo gradbenega dovoljenja za objekt posamezne etape pridobiti gradbeno dovoljenje za vso, z OPPN načrtovano, gospodarsko javno infrastrukturo, potrebno za priključevanje posamezne etape;
  • pred ali sočasno z izdajo uporabnega dovoljenja za objekt posamezne etape pridobiti uporabno dovoljenje za vso, z OPPN načrtovano, gospodarsko javno infrastrukturo, potrebno za priključevanje tega objekta.
41. člen
(obveznosti investitorjev)
(1)    Investitorji so dolžni poravnati stroške že zgrajene komunalne opreme v skladu z veljavnim odlokom, ki določa odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo in stroške načrtovane nove komunalne opreme v skladu s Programom opremljanja za območje OPPN.
(2)    Investitorji so dolžni pridobiti soglasje upravljavca gospodarske javne infrastrukture na dokumentacijo za izvedbo priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo.
(3)    Pred pričetkom gradnje so investitorji dolžni pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture zaradi uskladitve posegov in zakoličbe, prestavitve ali ustrezne zaščite vodov ter nadzora nad izvajanjem del.
(4)    V primeru poškodb gospodarske javne infrastrukture med gradnjo morajo investitorji o tem takoj obvestiti upravljavce.
(5)    Investitorji so dolžni izdelati in izročiti upravljavcu posamezne vrste gospodarske javne infrastrukture dokumentacijo o izvedenih delih, izdelan v skladu z navodili upravljavca v analogni in digitalni obliki (grafika v DWG, DXF ali SHP formatu).
(6)    Pred pričetkom gradnje so investitorji skupaj z upravljavci dolžni evidentirati stanje prometnih površin, zelenic, hodnikov za pešce in ostalih površin v okolici območja OPPN, ter na podlagi ugotovitev zagotoviti ukrepe za ustreznost teh površin za povečano obremenitev v času gradnje in obratovanja načrtovanih ureditev na območju OPPN (ojačitev nosilnosti, določitev prometnega režima, ipd.).
(7)    Po končani gradnji so investitorji skupaj z upravljavci dolžni zagotoviti povrnitev teh površin v prvotno stanje oziroma zagotoviti ustreznost teh površin za namene, predvidene z načrtovanimi ureditvami.
(8)    Investitorji so dolžni na začetku gradbenih del skrbno odstraniti in začasno skladiščiti rodovitno zemljo, ter jo uporabiti za urejanje zelenih površin na območju OPPN. Uporaba rodovitne zemlje (neonesnaženega dela tal) brez uporabe predpisov s področja odpadkov je dovoljena le na kraju, kjer je bila izkopana, drugod (na območju OPPN) pa le ob upoštevanju predpisov s področja odpadkov (če so za uporabo izpolnjene zahteve iz predpisa, ki ureja obremenjevanje tal z vnosom odpadkov).
(9)    Obveznost investitorjev je izvedba ukrepov za varstvo okolja in normalno rabo obstoječih in načrtovanih objektov.
(10)    Investitorji so dolžni poravnati stroške potrebnih prestavitev obstoječih komunalnih vodov.
(11)    Investitor se zavezuje k izvajanju politike preprečevanja nastajanja odpadkov (npr. sodelovanje z dobavitelji in strankami glede zmanjševanja nepotrebne embalaže, digitalno poslovanje, izvajanje ukrepov in povezovanje v modele krožnega gospodarstva, izogibanje uporabi izdelkov za enkratno uporabo, ipd.).
X.    VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
42. člen
(velikosti dopustnih odstopanj)
(1)    Tehnični elementi na strehah, kot so jaški dvigal, dimniki, naprave za prezračevanje in podobno, lahko presegajo višinski gabarit stavbe.
(2)    Kote pritličnih etaž in višine objektov so določene v prerezih na listu št. 3.2. in v 12. členu tega odloka za posamezne urejevalne enote. Odstopanje od določene kote je +4/-4 m.
(3)    Strešni previsi objektov, ki se izvajajo v posamezni etapi gradnje lahko posegajo na sosednjo gradbeno parcelo do 2 m, na način, da to ne onemogoča nadaljnje gradnje na parceli na katero posega.
(4)    Gradbeno tehnični posegi, ki jih je treba izvesti v posamezni etapi gradnje (izkopi, temeljenje, nasutja, ojačitve…) lahko posegajo izven meje gradbene parcele za posamezno etapo gradnje, na način, da to ne onemogoča nadaljnje gradnje na parceli na katero posega.  
(5)    Odstopanja od zakoličbene situacije parcel in gradbenih mej so +1,0/-1,0 m. V tem primeru se ustrezno prilagodi načrtovana struktura stavb in parcel.
(6)    Dopustne so spremembe tras posameznih vodov in lokacij objektov gospodarske infrastrukture zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora. Dopustne so tudi delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev gospodarske javne infrastrukture in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo končne ureditve posameznega omrežja gospodarske infrastrukture.
(7)    Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ter pri projektiranju objektov in ureditev, poiščejo rešitve, ki so primernejše z gradbeno tehničnega, oblikovalskega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere na območju OPPN.
XI.    PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
43. člen
(hramba in vpogled)
(1)    OPPN je skupaj s prilogami na vpogled na Občini Trbovlje.
44. člen
(začetek veljavnosti)
(1)    Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu e-občina.
Številka: 3503-1/2023 - 132
Datum: 16.10.2024
Občina Trbovlje
Zoran Poznič, župan